Omemba: Ninna Kozorog

»Vse prevečkrat smo bili priča prelaganju odgovornosti med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato zahtevamo samostojno ministrstvo za starejše.«

»Znašli smo se v obdobju, ko vedno glasneje trka na vrata. Nas opozarja. Vleče s seboj na dno. Revščina.«

»Zadnjih nekaj let so celo zdrsnili pod raven, ki smo jo ohranjali v obdobju od 2009 do 2016, in to čeprav se nikoli v samostojni Sloveniji nismo niti približali evropskemu povprečju po deležu BDP-ja, namenjenega za socialno zaščito.«

»Ocenjujemo, da približno 10 odstotkov več ljudi kot pred pandemijo potrebuje našo pomoč.«

»Pred epidemijo je družina prejela pomoč na tri mesece, zdaj prihaja po pomoč na dva meseca.«

»Pomembno je to, da svoj trenutni manko uspešno pokrpajo in gredo naprej.«

»Vemo, da se lahko med kriznimi situacijami podvoji število duševnih motenj med prebivalstvom.«

»V času epidemije beseda solidarnost dobila pravi pomen, torej prostovoljno družbeno kohezijo.«

»Največ mi pomeni, da noben naš upokojenec ni ostal brez pomoči.«

»V ruralnem okolju ti vsaj kak sosed da jabolko ali krompir, kdo ti bo dal kaj tu, sredi mesta? Največja revščina je dejansko v mestih.«

»Kot se je Humanitarček izrekel že pred časom, želimo tudi mi, da za varstveni dodatek sploh ne bi bilo treba vlagati prošnje, ampak bi bilo, podobno kot pri dohodnini, izračunan samodejno.«

»Zdaj imam malo čez 70 let. Še vedno sem zdravnikova žena, 'ta nora'. Na mesec mi ostane od 50 do 70 evrov.«

»Sam dobim 298 evrov. S tem denarjem ne morem niti vseh položnic pozimi pokriti. Jem juho, tisto za nekaj centov.«

»Dve sva bili, dvojčici - Gabrijela in Marija. Enaki sva bili, čisto. Ampak Marija je umrla pri dvanajstih, neko bolezen je imela.«

»Naučiti se bomo morali starati.«

»Kar se je dogajalo, je nesprejemljivo. Pravijo, saj bi ti starejši tako in tako umrli. Ne, ni res, ne bi jih umrlo tako veliko, če bi bila obravnava drugačna.«

»Večinoma so to ljudje, ki so že sicer živeli skromno vse življenje. Na stara leta so samo še bolj zategnili pas. Nekateri se niti ne zavedajo, v kakšni revščini živijo.«

»Marca lani sem doživel prvi epileptični napad. Me je vrglo s kavča, ampak se mi ni zdelo nič takega, da bi moral zaradi tega k zdravniku.«

»Pričakoval sem veliko slabši izid, da bodo določeni problemi, da roka ne bo ubogala, da bo govor pešal, da bodo težave z osnovnimi funkcijami, ampak se je na koncu vse super izšlo.«

»Možgani se ne šivajo, šiva se vse, razen možganov. Šiva se možganska ovojnica, potem se nazaj pritrdi lobanjska kost, nato se šiva mišica, podkožje in koža.«

»Možgani so fascinanten organ, do katerega je vedno treba imeti spoštovanje, in me vedno znova fascinirajo.«

»Ko enkrat vidiš, kako je to videti v živo, veste, v to se zaljubiš! To je nekaj tako neverjetnega! In ko veš, da boš pomagal bolniku, je pa še bolj neverjetno!«

»Prav tako v operacijsko sobo nikoli ne pridem odišavljena s kakšnim močnim parfumom.«

»Izjemno spoštujem vsakogar, ki se odloči za to vrsto operacije.«

»Posamezniki, ki so izgubili delo, in družine, kjer je eden ali sta celo oba starša brez dela, prosijo za plačilo osnovnih življenjskih stroškov.«

»Vsaka stiska povzroča svojevrstno veliko trpljenje.«

»Najprej tako, da so oboleli, ob tem pa trpijo še zaradi njegovih močnih socialno-ekonomskih posledic.«

»Prava kriza se bo pokazala marca ali aprila, ko se bodo ukrepi sprostili.«

»Najpomembnejši vzornik je tisti človek, ki nas zvečer gleda iz ogledala, ko si snamemo masko dneva.«

»Zelo težko gledam vrstnike in mlajše od sebe, ki so že dve leti nazaj za svojega vzornika postavili nogometaša, ki je za svojo večerjo, nekaj pic in šampanjec odštel 37.000 evrov. V svetu, v katerem je 759 milijonov ljudi izstradanih in tri milijarde ljudi, ki živijo pod pragom revščine. To je recimo vsak šesti Prekmurec ali vsak osmi Slovenec.«